četrtek, 19. april 2018

Ne kura, ne jajc' – ampak zajc' – zdravstveno-moralistična sprenevedanja


Objavljam (gostujočo) kolumno, ki bo izšla v majski številki Kraljev ulice.

Očitno je, da v pomanjkanju streliva zoper bolj pravično regulacijo konoplje nasprotniki bolj stvarnega in manj kriminalizirajočega ravnanja, streljajo z slepimi naboji. Eden izmed teh je tudi ta, da uživanje trave povzroča shizofrenijo. Zadnji adut v rokavu, ki se izkaže za lažnega. Prvi problem pri tem je, da pravzaprav ne vemo, kaj shizofrenija je, pa tudi sama psihiatrična stroka ni enotna, ali sploh obstaja. Torej dokazujemo obstoj škodljivosti uživanja konoplje z nečim, za kar nismo gotovi, da obstaja.

Res pa je, da obstajajo duševne stiske, ali kakor bi psihiatri rekli motnje (razlika med stisko in motnjo je predvsem v tem, da stiske definiramo subjektivno, doživljajsko, medtem ko naj bi motnje bile nekaj bolj objektivnega, vendar to objektivnost definiramo glede na odklon od norme, ki pa jih postavlja določen družbeni red). Ljudem se odtrga, znorijo, težko jih razumemo in pogosto, a ne nujno, tudi sami to doživljajo kot nekaj obremenjujočega – torej kot osebno stisko.

Obstaja veliko število bolj ali manj znanstvenih raziskav, ki so hotele predvsem dokazati, da kajenje trave v pomembni meri povzroča take stiske in taka, včasih človeku samemu, pogosto pa njegovemu okolju, zoprna stanja. V teh raziskavah se je večkrat pokazalo, da obstaja povezava med dolgotrajnim uživanjem trave in dolgotrajnimi duševnimi stiskami. Vendar pa tako Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z njimi (EMCDDA) kakor tudi ameriški Nacionalni inštitut za zlorabo drog (NIDA) opozarjata, da sicer te raziskave kažejo na povezavo med tema dvema fenomenoma, a ni dokazov, da je ta povezava vzročna.

Kot sicer pri dvojnih nalepka (zdravniki bi rekli diagnozah) gre namreč za splet več okoliščin in dejavnikov. Nekateri si s kajenjem trave, ali pač s pitjem alkohola oziroma z zadevanjem s kakšno drugo drogo lajšajo stisko, ki jo doživljajo. Mimogrede – vse prepovedane droge so bile v nekem zgodovinskem obdobju tudi psihiatrična zdravila – sedanja psihiatrična (antipsihotična) zdravila pa le redkokdo jemlje v rekreativne namene. Nekatere pa dolgotrajno uživanje opojnih substanc spravi v duševno stisko. Pri prvih je duševna stiska očiten vzrok za uživanje drog, torej ne posledica; pri drugih pa lahko trdimo, da ne gre nujno za vzročno zvezo, prej bi rekli, da gre za dvojno posledico kakor pa za vzrok (uživanje drog) in posledico (duševno stisko). Pogosto gre namreč za življenjski slog, življenjske dogodke, okoliščine, ki sprožijo tako intenzivno uživanje drog kakor tudi intenzivno duševno stisko.

Podobno je tudi z brezdomstvom, ki je pogosto povezano tako z enim kakor drugim. V osemdesetih letih, ko se je začela dezinstitucionalizacija – praznjenje velikih psihiatričnih ustanov, je v nekaterih državah prišlo do preplaha, da je tudi to povzročitelj brezdomstva. Glede na to, da je veliko ljudi na ulici imelo tudi duševne stiske, so sklepali, da je to učinek sočasnega praznjenja takih ustanov. Raziskave so pokazale, da temu ni tako. Za ljudi, ki so se preselili iz norišnic, so praviloma dobro poskrbeli, imelo so kam iti in streho nad glavo. Le malo jih je končalo na ulici.

Izkazalo se je, da imajo ljudje brez strehe nad glavo, bivališča duševne stiske zaradi stresnega življenja, negotovosti. Življenje na ulici, neprestano iskanje zavetja, hrane itn. lahko spravi človeka v paranojo ali pa do tega, da obupa, je do konca potrt (strokovno 'depresija'), in podobno. Velja tudi nasprotno, da lahko duševna stiska človeka požene na ulico. A tudi v tem primeru je težko reči, kaj je prej – kura ali jajc' (v času velike noči bi rekli zajc'). Izguba službe, stanovanja, ločitev ali izguba ljubljene osebe, šikaniranje v službi, ne izplačevanje plače itn. prav lahko povzroči oboje – duševno stisko in brezdomstvo – lahko hkrati ali pa zaporedoma.

Ne gre torej za vprašanje, kaj je bilo prej – ali kura ali jajc'. Življenje je včasih zapleteno in ga je težko razplesti. Zadeve se ciklajo in se v krogu ojačujejo. Gre bolj za moralistični preskok (zajc'!), zamenjavo dela za celoto. Moraliziramo o uživanju drog, zasvojenosti, duševni 'bolezni' ali brezdomstvu, pri tem pa ne pogledamo globje. Morda predvsem zato, da nam ni treba česa narediti ali celo spremeniti. Dekriminalizacija, dezinstitucionalizacija, aktivno sprejemanje drugačnosti in vključevanje ljudi v družbeno življenje terja od nas veliko več poguma, sprememb in bistveno večje skoke v prihodnost. 

Ni komentarjev:

Objava komentarja