Objavljam
(gostujočo) kolumno, ki bo izšla v majski številki Kraljev ulice.
Očitno je,
da v pomanjkanju streliva zoper bolj pravično regulacijo konoplje nasprotniki
bolj stvarnega in manj kriminalizirajočega ravnanja, streljajo z slepimi
naboji. Eden izmed teh je tudi ta, da uživanje trave povzroča shizofrenijo. Zadnji
adut v rokavu, ki se izkaže za lažnega. Prvi problem pri tem je, da pravzaprav
ne vemo, kaj shizofrenija je, pa tudi sama psihiatrična stroka ni enotna, ali
sploh obstaja. Torej dokazujemo obstoj škodljivosti uživanja konoplje z nečim,
za kar nismo gotovi, da obstaja.
Res pa je,
da obstajajo duševne stiske, ali kakor bi psihiatri rekli motnje (razlika med
stisko in motnjo je predvsem v tem, da stiske definiramo subjektivno,
doživljajsko, medtem ko naj bi motnje bile nekaj bolj objektivnega, vendar to
objektivnost definiramo glede na odklon od norme, ki pa jih postavlja določen
družbeni red). Ljudem se odtrga, znorijo, težko jih razumemo in pogosto, a ne
nujno, tudi sami to doživljajo kot nekaj obremenjujočega – torej kot osebno
stisko.
Obstaja
veliko število bolj ali manj znanstvenih raziskav, ki so hotele predvsem
dokazati, da kajenje trave v pomembni meri povzroča take stiske in taka, včasih
človeku samemu, pogosto pa njegovemu okolju, zoprna stanja. V teh raziskavah se
je večkrat pokazalo, da obstaja povezava med dolgotrajnim uživanjem trave in
dolgotrajnimi duševnimi stiskami. Vendar pa tako Evropski center za spremljanje
drog in zasvojenosti z njimi (EMCDDA) kakor tudi ameriški Nacionalni inštitut
za zlorabo drog (NIDA) opozarjata, da sicer te raziskave kažejo na povezavo med
tema dvema fenomenoma, a ni dokazov, da je ta povezava vzročna.
Kot sicer
pri dvojnih nalepka (zdravniki bi rekli diagnozah) gre namreč za splet več
okoliščin in dejavnikov. Nekateri si s kajenjem trave, ali pač s pitjem
alkohola oziroma z zadevanjem s kakšno drugo drogo lajšajo stisko, ki jo
doživljajo. Mimogrede – vse prepovedane droge so bile v nekem zgodovinskem
obdobju tudi psihiatrična zdravila – sedanja psihiatrična (antipsihotična)
zdravila pa le redkokdo jemlje v rekreativne namene. Nekatere pa dolgotrajno
uživanje opojnih substanc spravi v duševno stisko. Pri prvih je duševna stiska
očiten vzrok za uživanje drog, torej ne posledica; pri drugih pa lahko trdimo,
da ne gre nujno za vzročno zvezo, prej bi rekli, da gre za dvojno posledico
kakor pa za vzrok (uživanje drog) in posledico (duševno stisko). Pogosto gre
namreč za življenjski slog, življenjske dogodke, okoliščine, ki sprožijo tako
intenzivno uživanje drog kakor tudi intenzivno duševno stisko.
Podobno je
tudi z brezdomstvom, ki je pogosto povezano tako z enim kakor drugim. V
osemdesetih letih, ko se je začela dezinstitucionalizacija – praznjenje velikih
psihiatričnih ustanov, je v nekaterih državah prišlo do preplaha, da je tudi to
povzročitelj brezdomstva. Glede na to, da je veliko ljudi na ulici imelo tudi
duševne stiske, so sklepali, da je to učinek sočasnega praznjenja takih
ustanov. Raziskave so pokazale, da temu ni tako. Za ljudi, ki so se preselili
iz norišnic, so praviloma dobro poskrbeli, imelo so kam iti in streho nad glavo.
Le malo jih je končalo na ulici.
Izkazalo se
je, da imajo ljudje brez strehe nad glavo, bivališča duševne stiske zaradi
stresnega življenja, negotovosti. Življenje na ulici, neprestano iskanje
zavetja, hrane itn. lahko spravi človeka v paranojo ali pa do tega, da obupa,
je do konca potrt (strokovno 'depresija'), in podobno. Velja tudi nasprotno, da
lahko duševna stiska človeka požene na ulico. A tudi v tem primeru je težko
reči, kaj je prej – kura ali jajc' (v času velike noči bi rekli zajc'). Izguba
službe, stanovanja, ločitev ali izguba ljubljene osebe, šikaniranje v službi, ne
izplačevanje plače itn. prav lahko povzroči oboje – duševno stisko in
brezdomstvo – lahko hkrati ali pa zaporedoma.
Ne gre torej
za vprašanje, kaj je bilo prej – ali kura ali jajc'. Življenje je včasih
zapleteno in ga je težko razplesti. Zadeve se ciklajo in se v krogu ojačujejo.
Gre bolj za moralistični preskok (zajc'!), zamenjavo dela za celoto. Moraliziramo
o uživanju drog, zasvojenosti, duševni 'bolezni' ali brezdomstvu, pri tem pa ne
pogledamo globje. Morda predvsem zato, da nam ni treba česa narediti ali celo
spremeniti. Dekriminalizacija, dezinstitucionalizacija, aktivno sprejemanje
drugačnosti in vključevanje ljudi v družbeno življenje terja od nas veliko več
poguma, sprememb in bistveno večje skoke v prihodnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar