Med krajšo boleznijo sem v
postelji listal stare knjige. Med njimi tudi almanah slovenskih pisateljic 19. stoletja.
Naletel sem na tole gloso. S presenečenjem, da je občutljivost po letu 1848
letela tja do umobolnic v Franciji in nazaj. Morda je to en od prvih prispevkov
dezinstitucionalizaciji v Sloveniji. Gotovo pa je zelo prisrčen in nedvoumen. V
spodbudo tistim, ki ne obupajo, tudi v premislek tistim, ki dvomijo.
Svobode ni, če je ni za vse.In prav zadnji med vsemi ji dajo pravi pomen.
P.S. To je napisala, ko je imela sedemnajst let. Umrla je v enaindvajsetem -- od ošpic (po težkem porodu).
Vir:
Turnograjska, J. (1926/1850) 'Svoboda', v: Starejše pesnice in pisateljice; (ur.) F.
Erjavec in P. Flere, Ljubljana: Učiteljska tiskarna; str. 29—30.
Posvojil sem dva stara mucka. Nihče ju ni uspel obdržati za svoja, dokler nista prišla k meni. Njuna posebnost je zame največje darilo, ki sta mi ga mogla dati. Pa nista več niti malo "posebna". Podobno je z ljudmi. Kaka posebnosst je lahko v isti sapi blagoslov ali prekletstvo. Odvisno od tega, kako so jo "normalni" sposobni sprejeti.
OdgovoriIzbrišipostage stamps
OdgovoriIzbrišipost stamps
postage stamps