Zmeda okoli krepitve moči, perspektive in opolnomočenja*

Krepitev moči (empowerment) je pristop, kjer je v ospredju moč in njena krepitev na raznih ravneh človekovega delovanja, predvsem v povezavi s krepitvijo pogodbene moči. Krepitev moči je le v majhnem delu svetovalna (pogovorna) dejavnost, je usmerjena v pridobivanje in dostop do virov moči – krepitev družbenega položaja (statusa), pridobivanje zaveznikov, prijateljev in podpornikov, omogočanje dostopa do finančnih in drugih sredstev (prevoz, stanovanje, pripomočki itn.), ki okrepijo moč človeka. V okviru krepitve moči je zagovorništvo gotovo ena od pomembnejših drž in metod.

Perspektiva moči (strengths perspective) je pristop, v katerem je strokovnjak usmerjen predvsem v vrline (ne pa pomanjkljivosti) človeka in na njih gradi svoje delovanje. Perspektiva moči (ali morda bolje rečeno perspektiva vrlin) je ožji pojem in je skorajda nujni sestavni del krepitve moči, a tudi socialnega dela nasploh.

Opolnomočenje ni nič. Je napačen izraz, ki smo ga spočetka (napačno) uporabljali namesto krepitve moči. Ne gre za poseben koncept, niti za posebno metodo, koncept je isti, izraz je drug in napačen. Slovar definira »opolnomočen« zastar. pooblaščen (v srbščini in hrvaščini še vedno tako – punomoć –pooblastilo). Zato ga ne uporabljamo več. Napako sem sprva storil sam, zato se vsem, ki ste me posnemali, opravičujem.

Pomoč ni krepitev moči. Gre za retorično figuro (iti po moč), ki dobro opisuje spremembo v delovanju socialnega dela, vsekakor pa ne pomeni istega kot krepitev moči. Pogosto 'pomoč' v socialnem delu pomeni prav nasprotno – izgubo moči (pomoč potrebujem, ko ne zmorem nečesa narediti, in tudi nasprotno, če mi kdo pomaga, mi odvzame moč, da to sam naredim).