Od starih izrazov je angleški izraz »hendikep« (handicap) daleč najboljši. Pomeni namreč izenačevanje vrednosti, možnosti. Pogosto sicer slišimo, da je ta izraz še slabši od izraza »invalid«, saj naj bi govoril o tem, da so bili v vojni pohabljeni borci prisiljeni za svoje preživetje s kapo v roki beračiti za svoje preživetje. Zagovorniki takšne etimologije nam celo priskrbijo imena in datume, ko naj bi se to prvič zgodilo in tako še utrdijo svojo napačno razlago.[1] Taki izmišljotini zlahka nasedemo, saj nam ponudi klasično podobo pohabljenega berača, ki prav s svojo hibo vzbuja usmiljenje in spravi mimoidoče v zadrego, ki jo potem lahko rešijo s tem, da navržejo »nekaj drobiža«.
V resnici je etimološka zgodovina povsem drugačna. Izraz izhaja iz 17. stoletja (nekateri prvo rabo datirajo še bolj zgodaj) in je označeval igro oz. postopek izenačevanja vrednosti pri menjavi dobrin. Ko se dva, ki sta barantala o vrednosti predmetov, ki naj bi jih zamenjala, nista mogla sporazumeti, sta našla razsodnika, ki jima je pomagal s pomočjo te igre priti do rešitve. Vsi trije so v kapo dali nekaj kovancev, svoj zastavek, razsodnik je določil razliko v vrednosti, barantača pa sta svoje strinjanje pokazala tako, da sta iz kape potegnila roko. Če je bila polna, sta se s sodnikovo oceno strinjala, če je bila prazna se nista. Če sta oba naredila enako – imela v dlani denar ali pa je bila dlan prazna – je zastavek pobral sodnik, če pa je en sprejel razsodnikovo vrednotenje, drugi pa ne, je zastavek dobil tisti, ki se je z razsodnikovo oceno strinjal. Če sta se strinjala z oceno, sta seveda izvršila zamenjavo dobrin, če ne pa ne – a je v igri vseeno nekdo zmagal.
V 18. stoletju so tako poimenovanje (in igro) uporabili pri konjskih dirkah. Da bi izenačili moči konj (in naredili dirko bolj zanimivo in negotovo) so močnejše konje dodatno obtežili. S tem je izraz poleg pomena izenačevanja vrednosti dobil še pomen izenačevanja možnosti. Ta pomen se je sčasoma razširil na druge športe in igre. V angleščini »handicap« pomeni »prednost« oz. kakor igralci pri nas v žargonu rečejo, da nekomu »daš foro«. V začetku 20. stoletja so potem začeli uporabljati tudi za oznako pohabljenih otrok.[2]
Morda niti ne zato, da bi jim zagotovili prednost, »foro«, ampak zato, ker so bili »obteženi« oz. so imeli prednost pred njimi drugi, katere so težko dohajali. V resnici torej je šlo za semantični obrat, s katerim je dajanje prednost v igri, začelo pomeniti začetno izgubo prednosti pred vrstniki torej oviro (še preden se igra sploh začne).[3] Po drugi svetovni vojni uveljavil tudi za odrasle v angleško govorečih deželah, pa tudi onkraj. Pri nas je konkuriral uradnemu izraz »telesno« ali »duševno prizadetega« in je takrat tudi dejansko pomenil, prav zaradi pomenskega obrata, eno in isto – ne človeka, ki bi imel prednost oz. ki bi mu dali prednost, temveč človeka, ki je »zaostal«, ki ima slabšo štartno pozicijo.
Prav zaradi tega pomenskega obrata, premika, ki se je bodisi zgodil, ko so izraz uporabili za označevanje ljudi in ne več za označevanje postopka, igre izenačevanja vrednosti in možnosti, in se je z rabo utrdil v takem, slabšalnem, celo poniževalnem sopomenu, kakor se zgodi vsem tovrstnim jezikovnim inovacijam, je postal izraz v prizadevanjih za izboljšanje položaja ljudi, ki jih je označeval, odvečen, treba ga je bilo zamenjati. Zamenjali so ga s takrat vrednostno nevtralnim izrazom »disability«. Ta zamenjava pa ni bila motivirana zgolj z željo po novem, z negativnim sopomenom nenasičenim izrazom, kot ugotavlja Okrent (2015), temveč tudi iz nasprotovanja izvornemu semantičnemu obratu, zdrsu od igre k poimenovanju človeka kot »zaostalega« (izraza »mental retardation« in »mental handicap« sta se uporabljala sinonimno in sočasno).[4]
Torej, četudi gre za izraz, ki mu ni tuj pomen izenačevanja možnosti, in je od starih izrazov morda najboljši, ga ne bomo uporabljali, pa ne samo zato, ker ni slovenski, ali zato, ker je dovolj star, da se je nalezel negativnih konotacij (kakor se jih je nalezel medtem že tudi »disability« (Atkinson, 2015)), temveč tudi ker napeljuje na »zaostalost« ljudi, ki so ga deležni. Bil bi ustrezen, če bi pomenil, da so to ljudje, ki jim damo prednost in če bi ga eventualno poslovenili npr. »ljudje s prednostjo«, kar bi lahko večznačno pomenilo hkrati, da so to ljudje, ki naj jim damo prednost, a tudi, ki imajo prav zaradi svoje hibe tudi neko prednost, ki je drugi nimamo. Morda je vredno s takšnim poimenovanjem tudi poskusiti, a lahko dvomimo, da bi se uveljavilo.
Viri[5]
Atkinson, Rebecca. (2015). Viewpoint: Is it time to stop using the word “disability”? Dostopno na: http://www.bbc.com/news/blogs-ouch-3438573822. 10. 2011.
Mikkelson, David. (2011). Etymology of Handicap: Did the word ‘handicap’ originate with the disabled’s having to beg for a living? Dostopno na: https://www.snopes.com/language/offense/handicap.asp,
Okrent, Arika. (2015). Why Did ‘Disabled’ Replace ‘Handicapped’ As the Preferred Term? Dostopno na: http://mentalfloss.com/article/69361/why-did-disabled-replace-handicapped-preferred-term
Tréguer, Pascal (2018). Origin of ‘handicap’: ‘hand in cap’ (name of a game). Word histories. 11. februar, 2018. Dostopno na: https://wordhistories.net/2018/02/11/handicap-origin/ 22. 10. 2011.
[1] Izmišljena zgodbica je, da je angleški kralj Henrik VII »leta 1504« ugotavljal, da pohabljeni vojaki iz stoletnih vojn med rožama niso sposobni zaslužiti za preživetje in prispevati družbi in jim je zatorej zagotovil pravico oz. dovolil, da po cestah beračijo s »kapo v roki (cap in hand)«. Prav to pa tudi, poleg resnične zgodovine izraza, ki jo povzemamo spodaj, priča o tem, da gre za izmišljeno etimologijo, saj bi potemtakem rekli »kepinhend« in ne »hendikep«. Sicer pa izraz »cap in hand« tudi obstaja v angleščini in je sicer izvorno pomenilo gesto spoštovanja, ponižnosti ob srečevanju z uglednimi (snamemo klobuk – chapeau!), zdaj pa pomeni le ponižno prošnjo za uslugo (Mikkelson, 2011).
[2] Zgodovino razvoja izraza povzemajo slovarji, npr. Oxford English Dictionary oz, Lexico. Izčrpno poročilo o tem lahko najdemo tudi na portalu »Zgodovine besed« (Tréguer, 2018). Glej tudi zapis Davida Mikkelsona (2011) o tej jezikovni zmedi in premenah pomena.
[3] Hendikepiran pred dirko je tisti konj, ki izgubi prednost, torej tisti, ki je obtežen.
[4] Prav zaradi tega je tudi tisti del občinstva, ki si je sicer želel spremembe izraza oz. se je zavedal razvrednotenja, ki ga napoveduje uveljavljen izraz »invalida«, ponovno pojavitev izraza »hendikep«, ki ga je za svojo zastavo vzel del upravičeno kritične javnosti, sprejel z določeno mero skepse, tudi zavračanja.
[5] Za navedene vire se zahvaljujem Darji in Sreču, ki sta jih posredovala v krajši dopisni razpravi o poreklu izraza »hendikep«. Ti blogi so mi pomagali še bolj jasno razumeti nekaj, kar sem že vedel. Jih priporočam tudi bralcu tega zapisa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar