Podaljšek v Hrastovcu - pismo podpornikom

Drage podpornice in podporniki,

Predvčerajšnjim je svet zavoda Hrastovec izbral novo direktorico. To je seveda rezultat, ki si ga nisem želel ne jaz ne vi, ne pa čisto nepričakovan.

Zgodilo se je, da tema odločanja sploh ni bila dezinstitucionalizacija – ali naj gre Hrastovec po tej poti ali pač ne. Na mizi so bile zadeve, ki so pričujoče po vsej verjetnosti bolj angažirale.

Moja kandidatura se je namreč znašla v navzkrižnem ognju dveh taborov. Enega, ki si je želel nadaljevanja sedanjega vodenja, in drugega, ki si je želel sprememb oz. ki se je prejšnjemu (in tudi sedanjemu) vodstvu uprl.

Slednji so prejšnjemu direktorju očitali veliko napak. Te naj bi bile: korupcija in klientelizem, ustrahovanje in trpinčenje osebja in tudi, ne nazadnje, opuščanje usmeritve iz obdobja sprememb oziroma zasuk k reinstitucionalizaciji. Prvi pa so druge obdolževali, da gre za blatenje, zdraharstvo in osebne ambicije. Osebno bolj verjamem upornikom. Predvsem zato, ker vem, čeprav vem premalo, da marsikatera obtožba drži. Preden sem se vključil v kampanjo, sem vedel, da držijo obtožbe o zasuku v reinstitucionalizacijo, vedel sem tudi, kakšen stil vodenja se je razvil in da ljudje v Hrastovcu čedalje bolj trpijo, takrat pa bi težko verjel obtožbam o korupciji in klientelizmu. A je očitno, da je moj nekdanji tovariš, kot se reče, izgubil kompas.

Ob takih – temeljnih – dilemah je tema dezinstitucionalizacije izgubila svoj pomen. Svet zavoda, ki je sestavljen pretežno iz ljudi, ki živijo v okolici zavoda (samo trije od trinajstih niso iz Slovenskih Goric) pač ni zmogel pogleda, ki bi šel onkraj obzorij lokalnih interesov in spletk. Potrdili so nadaljevanje politike zavoda iz prejšnjih let, izbrali desno roko človeka, ki je moral oditi. Izbrati nekoga, ki je s prejšnjim direktorjem tesno sodeloval in bil izvrševalec politike zadnjih nekaj let, je najslabša možna izbira. To, da je pravnica, zadev ne izboljša kaj dosti, nasprotno govori o stanju duha in usmeritvi v socialnem varstvu.

Glede na to, da ima ustanovitelj – ministrstvo v svetu večino[1], bi lahko upravičeno šteli, da tudi ministrstvu ni kaj dosti mar za spremembe in se požvižga na dezinstitucionalizacijo, pa tudi na kakovost kandidatov, ne nazadnje pa tudi na to, kaj se pravzaprav dogaja v zavodu, na ljudi, ki tam delajo in tiste, ki tam živijo. Ignoranca in aroganca ministrstva sta še bolj zaskrbljujoči kot način odločanja sveta. Ima pa ministrstvo še možnost, da storjeno napako popravi. Direktorja mora namreč še potrditi.

Osnovna sporočila, ki jih taka odločitev sveta zavoda nosi, so:

• Dezinstitucionalizacija je samo črka na papirju, prazna politična obljuba.

• Če nekdo nekaj zavozi, vožnjo lahko nadaljuje njegov pribočnik – v isto smer.

• Če ima nekdo reference, znanje, dober program, to nima posebnega pomena.

• Odločanje je v rokah elit njihovih, pogosto zasebnih interesov in predmet neusmiljenega lobiranja.

Sporočila so zelo pesimistična. Govorijo nam tudi, da odločitev sveta zavoda ni bila legitimna. Zadnje sporočilo pa morda tudi o tem, da ni bila legalna. Pri lobiranju ni šlo zgolj za predstavitev programov, zelo verjetno tudi za grožnje in obljube.

Še ne vem, kaj bom naredil. Vem, da bi bilo do vas in do ljudi v Hrastovcu – osebja, še posebej pa stanovalk in stanovalcev, ki jih o tem, kdo naj bi bil direktor, seveda, nihče ni nič vprašal – neodgovorno, če bi odnehal, rekel: »Poskusil sem, ni mi ratalo.« V Hrastovcu je potrebna ne le dezinstitucionalizacija, temveč tudi katarza, očiščenje, pričevanje o tem, kaj se je zgodilo.

O tem, kaj se je zgodilo, dogajalo in se še dogaja, je treba obvestiti širšo javnost. Narediti tiskovno konferenco, javno diskusijo o tem, kar se je zgodilo. Ministrico prepričati, da spremeni odločitev sveta. Narediti kakšno akcijo.

Ker ne gre le za 'neko kandidaturo', vas še naprej prosim za podporo in pomoč. Predlagajte, kaj storiti, govorite o tem s svojimi prijatelji, naredite kaj, kar bo spremenilo začrtan tok, pridružite dejavnostim in akcijam, ki jih bomo izvedli.

Nekatere absurde je treba sprejeti, nekaterim se upreti.

---

[1] Teoretično lahko predpostavimo, da je ministrstvo dalo napotke, kako naj se odločijo članice in člani sveta. V tem primeru je možno, da navodilom niso sledili ali pa da so. Lahko pa je ministrstvo prepustilo svetu, da volijo po svoji volji. Glede na to, da je prva možnost le malo verjetna, lahko rečemo, da ministrstvo dezinstitucionalizacija pravzaprav ne zanima.