Prav izkušnje dezinstitucionalizacije so priložnost, ki jo
je treba v Hrastovcu izkoristiti. Hkrati pa tudi povečati, nadgraditi.
Dezinstitucionalizacija namreč ni zgolj preselitev, spremenjen pristop, ampak
je povsem drugačen način organizacije in tudi pojmovanja storitev, ki prehajajo
(v skoku) iz industrijskega načina ravnanja z ljudmi (skladiščenja) v izjemno
osebne storitve, ki izhajajo iz tega, da smo vsi ljudje. V bistvu novega
sistema je, da mora vsak delavec, ne glede na diplomo, biti vrhunski
strokovnjak.
Med priložnostmi, ki se ponujajo, je tudi to, da bo končno
prišlo do uvedbe zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Kakršnakoli bo že izvedba
te reforme, bo pomenila hkrati večje prestrukturiranje celotnega okolja, v
katerem Hrastovec deluje, uvedla nove načine funkcioniranja in financiranja. Če
bo Hrastovec na to pripravljen, lahko to priložnost dobro izkoristi za svoj
razvoj, v smeri, ki jo zastopam. Glede na to, da je to tema, s katero sem se
zadnja leta intenzivno ukvarjal, lahko k temu zelo pripomorem.
Nedvomna priložnost je tudi ta, da je
dezinstitucionalizacija uvrščena v program črpanja sredstev iz evropskih
skladov. Neizmerno veliko teh sredstev ne bo, bodo pa končno namenska zagonska
sredstva, ki jih prej ni bilo. Na to je treba biti pripravljen in tudi aktivno
sodelovati pri pripravi načrta uporabe sredstev. Hrastovec to lahko stori –
zaradi svoje zgodovine, a le če bo na pravi nogi.
Dezinstitucionalizacija je v veliki meri tudi mednaroden
proces in napor. Povezovati se s procesi dezinstitucionalizacije tam, kjer se
je že docela uveljavila kakor tudi tam, kjer se šele začenja, je priložnost, da
se učimo, učimo druge, hkrati pa je tudi način, kako ne samo oplemenititi naše
početje, ampak mu dati dodaten zagon. Glede na to, da poznam veliko
protagonistov sprememb po celem svetu, sem gotovo, da bom lahko to priložnost
izrabil.
Glede na to, da je moje znanje omejeno, pa tudi glede na to,
da se procesa ne more izpeljati brez podpore drugih, je nuja, ki je hkrati
priložnost, da angažiramo svetovalce in pomočnike. Svojega dela si brez
pomočnikov znotraj zavoda ne morem predstavljati. To je priložnost, da se vsi
nekaj naučimo in da bo proces, ko bom šel, lahko potekal naprej. Zunanji
svetovalci so prav tako nuja. Kljub velikem potencialu znotraj Hrastovca, bomo
potrebovali veliko zunanjega znanja, ljudi, ki obvladajo stanovanjsko oskrbo,
delovanje zadrug, socialnih podjetij itn. In ljudje so pripravljeni pomagati.
To je tudi velik potencial.
Neodvisnost od politike in parcialnih interesov, ki jo imam,
je slabost, hkrati prednost, pa tudi priložnost. Tako bomo lahko vstopali v
nujne pogovore in skupne projekte neobremenjeni in tudi preobrazbo ustvarili
kot nadstrankarski projekt, ki je namenjen predvsem skupnemu boljšemu življenju.
Drugi korak dezinstitucionalizacije, od dislociranih enot k
samostojnemu življenju, je nemogoče izvesti brez sodelovanja z akterji v
skupnosti. Treba se je povezati z drugimi ustanovami, centri za socialno delo,
skupnostnimi lokalnimi službami, nevladnimi organizacijami in lokalno
samoupravo. Treba je plesti mreže solidarnosti za ljudi in z njimi, ki se bodo
vračali iz ustanove v skupnost. Se povezovati s koordinatorji obravnave v
skupnosti, iz ustanove ven dinamizirati nevladne organizacije, zagotoviti
podporo svojcem in dati priložnost uporabnikom. Priložnost za nove oblike
oskrbe pa so tudi aktualna družbena gibanja. V njih sem sodeloval in vem, da je
v tem velik potencial. Tudi za dezinstitucionalizacijo. Kljub temu, da je v tem
trenutku zatišje, sem prepričan, da se bodo znova aktualizirala – njihovo
povezavo s procesom dezinstitucionalizacije pa vidim predvsem v graditvi novih
skupnosti. To je priložnost za vse.
Ni komentarjev:
Objavite komentar