Takoj po novem letu nam je ministrstvo pripravilo prijetno
presenečenje in nas po laški navadi za tri kralje (Befano[1])
obdarovalo s predlogom sprememb Zakona o socialnem varstvu. Darilo je bilo
dolgo zaželeno, ustrezno in nujno. Socialnovarstvena zakonodaja je zastarela in
ovira razvoj. Treba jo je temeljito reformirati, z njo tudi sistem socialnega
varstva. Reformo je treba seveda temeljito premisliti in dobro načrtovati. Zato
štejemo te spremembe kot prve lastovke, šele znanilke pomladi. Prve spremembe,
ki bodo omogočale novosti in preskušanje sprememb v praksi, ki bodo omogočile
čez kakšna tri leta tudi celostnejše spremembe sistema. Torej gre za pilotne spremembe
in spremembe, ki bodo omogočile pilotiranje.
Predlog sprememb jih povzema takole (poudarki avtorjevi):
»Gre za spremembe in dopolnitve Zakona o socialnem varstvu, ki so potrebne za razvoj sistema socialnega varstva. Celostno se ureja področje socialno varstvenih storitev (s predlogom novih socialnovarstvenih storitev, tj. socialna aktivacija in koordinirana oskrba v skupnosti), zagotavlja pravna podlaga za razvoj socialnovarstvenih programov (kot dopolnitev socialnovarstvenim storitvam in ukrepom), ukinja obvezno pripravništvo na področju socialnega varstva, razbremenjuje upravne postopke (z odpravo določenih administrativnih ovir in z zmanjšanjem administrativnih postopkov), določajo posebni pogoji za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju socialnega varstva in omogoča podelitev tega statusa tudi drugim pravnim osebam zasebnega prava (zavodom, ustanovam, zadrugam), usklajujejo predpisi o inšpekcijskem nadzoru z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor in inšpekcijo dela, izenačujejo se domače in tuje pravne ter fizične osebe pri izvajanju socialnovarstvenih storitev, izenačujejo se pogoji za imenovanje direktorja javno socialnovarstvenega zavoda ter uvaja pravna podlaga, ki omogoča centrom za socialno delo, da izvajajo zakonsko določene storitve in naloge tudi zunaj njihovega rednega delovnega časa ter regijsko.«
Glavne vsebinske spremembe so torej uvedba dveh novih
storitev in bolj razčlenjena definicija socialnovarstvenih programov.
Organizacijske spremembe pa so predvsem ukinitev obveznega pripravništva, manjše
pa se tičejo statusnih zadev, ki zadevajo odnose med akterji socialnega
varstva. Slednji niso veliki, pa tudi pomembni in nujni ne, so pa zanimivi
glede oblikovanja odnosov moči v socialnem varstvu.
Spremembe so motivirane z željo po spremembi, konkretno s
spremembami, ki je napovedal nacionalni program socialnega varstva in ki jih
vsebuje operativni program črpanja sredstev evropskih skladov. V njem sta
predvideni dve osi sprememb: dezinstitucionalizacija in uvajanje dolgotrajne
oskrbe in pa socialna aktivacija. Zato predlog sprememb uvaja dve novi
storitvi. Koordinirana oskrba je namreč temeljna storitev sistema skupnostne
oskrbe in če naj bi se zgodil prehod od institucionalnega varstva k skupnostni
oskrbi in če naj bi uvedli dolgotrajno oskrbo je nujno to storitev zakonsko
utemeljiti. Analogno bi lahko razmišljali tudi o novi storitvi socialne
aktivacije, pa se mi zdi, da za to ne bi bilo treba spreminjati, četudi je taka
dejavnost še kako potrebna, zakonodaje. Za uresničevanje načrtov črpanja
sredstev je verjetno tudi nujno dobro definirati programe in jih ločiti od
storitev. Odprava obveznega pripravništva bržkone ni motivirana s potrebno
črpanja evropskih sredstev, pač pa z javnimi zahtevami naših diplomantov po
plačanem pripravništvu. Za druge spremembe ne vidim vsebinske nuje, zdijo se
bolj kot sprotni popravki, ki so jih predlagatelji zakona pač dodali, ko že
spreminjamo zakon. S tem nočem reči, da tudi te spremembe niso potrebne in
smiselne, le da niso tako zelo nujne, pa tudi vsebinske ne.
Besedilo predloga je glede na naglico in premalo predhodno
opravljenega dela zelo dobro – zvemo nekaj novega, poda osnovne definicije in
jih tudi primerno obrazloži. Pri branju bomo sicer imeli težavo, da ni povsem
kongruenten in da tisti, ki nismo sodelovali v predhodnih razpravah, včasih ne
bomo docela dobro vedeli, kaj je predlagateljev smoter in namen.
Predlog sicer nadaljuje s tradicijo pomanjkljivega določanja
zakonske materije in prepušča bolj natančen opis izvajanja storitev, določanja
kriterijev programov in njihovega izvajanja podzakonskim aktom. To bi drugače
šteli kot veliko pomanjkljivost, glede na namen sprememb – torej šele uvajanja in
preskušanja storitev – pa je to prav in ustrezno. O tem storitvah se moramo še
marsikaj naučiti, preskusiti različne načine njihovega izvajanja, šele nato jih
bomo lahko natančneje zakonsko določili.
Za začetek bi torej zapisal, da so spremembe nujne, treba
jih je na vsak način podpreti, javno razpravo pa uporabiti za to, da spremembe
še bolje definiramo, torej predlagane spremembe zakona izboljšamo, hkrati pa
razmislimo tudi o tem, kako jih bomo uresničili in izvajali. To je verjetno še
bolj pomembna naloga, če hočemo, da bo socialno varstvo delovalo bolje in v
dobro ljudi, ki ga potrebujejo.
V nadaljevanju bom zato komentiral predlog vsake predlagane
spremembe posebej.
Danes pa je izšla tudi moja knjiga, ki je kot nalašč za take diskusije: cf. Prispevki k taksonomiji socialnega dela in varstva - 1. del.
[1] Befana
je čarovnica, ki italijanski otrokom prinese darila na dan Epifanije (od tod
ime, sicer pa na tri kralje) – znak da se dnevi začnejo daljšati in da prihaja
luč :)
Prinese darila in pomete za sabo vse slabo.
La Befana vien di notte
Con le scarpe tutte rotte
Col vestito alla romana
Viva, Viva La Befana!
usps postage
OdgovoriIzbrišiusps postage
stamps