sreda, 2. marec 2016

Z delom mi je lažje diplomirat[1]




Začela se je sezona pisanja diplomskih nalog. Včeraj sem odstopil del predavanja, da so kolegice iz referata, knjižnice in prodekanica Mojca dale nekaj koristnih informacij za pisanje diplomski. Tem sem potem, na koncu, dodal še jaz nekaj nekoristnih :).

Glavni point je bil, kar tudi vedno rečem, ko me kdo prosi za mentorstvo, da je treba premisliti o uporabnosti svojega dela. Dostikrat namreč ljudje bolj razmišljajo o »zanimivosti« in všečnosti teme, pozabijo pa na ta pomembni vidik. 

Večina diplomskih nalog je na našem faksu zelo dobrih in se ljudje zelo potrudijo. Nič čudnega – diplomske naloge so »krona« štiri ali več letnega študija. So tudi, za večino, prvo večje delo, prvi kompletni tekst, ki ga naredimo. Ker je končni preskus naše usposobljenosti, je tudi neke vrste osebno spričevalo o tem, kaj smo se naučili – več kot le diplomska listina, ki jo dobimo. 

Zato je treba razmisliti, kakšna bo uporabna vrednost tega dela. Brez veze je namreč, da bi diploma bila samo okras ali, še slabše, nekaj kar ostane le na policah in predalih. Fajn je, da od nje nekdo nekaj ima. Tudi če je še tako dobra, domišljena, metodološko neoporečna ali teoretično briljantna, pa ostane neuporabljena in je neuporabna, je škoda in je le prispevek k dolgemu nizu družboslovnih del, ki ne služijo ničemer. 

Uporabna vrednost diplome je lahko različna. O njej lahko razmišljamo na več načinov. Lahko je uporabna za konkretnega posameznika, uporabnika, lahko za skupino uporabnikov, lahko za konkretne ljudi, ki delajo v socialnem varstvu ali pa socialno delo kje drugje. Lahko je uporabna za neko manjšo ali večjo organizacijo, da izboljša (vsaj za malo) svoje delovanje. Načeloma lahko prispeva tudi k spremembi sistema, aktivaciji neke skupnosti, mobilizaciji akterjev na področju socialnega dela. Uporabnost je lahko tudi povsem sebična – a zelo koristna: lahko nam pomaga dobiti službo – z njo lahko pokažemo, da nekaj znamo delati, da obvladamo neko področje, metodo, postopek; lahko pa tudi naredimo nekaj, kar v organizaciji, ki se ji udinjamo potrebujejo, kar bo izboljšalo njihovo delovanje. 

Za uporabnost diplomskih del so zato primerne diplomske naloge (ali bolje rečeno dela!), ki so akcijsko naravnane (akcijske raziskave, eksperimenti), ali evaluacijske, ki ovrednotijo, ocenijo neko dejavnost, storitev, način dela, postopek. Lahko so analize načinov dela v neki službi, analize postopkov, prikazi ali preskusi novih metod. Lahko so načrti in preskusi inovacij, ugotavljanje potreb po storitvah – lahko so poskusi združevanja ljudi, da nekaj naredijo zase ali za skupno dobro.

Fajn je, če diplomsko delo prikaže naše delo in če je delo resnično in res nekomu namenjeno. S tem pokažemo, da znamo delati (diploma kot preskus), ampak od tega tudi nekdo nekaj ima.

Pri diplomskih nalogah socialnega DELA, se ne smemo bati akcije, dejanj, delovanja, ne smemo imeti sterilne, nevtralne in odmaknjene drže, ki je pogosto značilno za akademsko družboslovje. Nasprotno v socialnem delu je prav delo z ljudmi in za skupno dobro vrednota. Študentom, ki se lotevajo diplomskega dela, pa se pogosto zdi, da je to premalo znanstveno, premalo nobel. Morda zaradi tega, ker so prebrali preveč knjig v klasični maniri socialne politike, sociologije, antropologije ali prava. Ali pa zato, ker smo napisali premalo knjig v maniri socialnega dela :)

***

Ko boste pisali diplomo, kakršnakoli že bo (empirična, teoretična, akcija ali evaluacijska), imate poleg referenc, virov, ki jih dobite v literaturi in ob podatkih, ki jih boste namensko in sistematično zbirali na voljo tudi svoje lastne izkušnje, ki ste jih nabirali ta štiri leta. Tudi to je vir in referenca. V tem imate študentke in študenti socialnega dela bistveno prednost pred drugimi študenti družboslovja ali humanistike, ki se morajo boriti samo s knjigami in raziskovalnimi podatki. Oboje je lahko zelo abstraktno in brez resnične povezave s tem, kar se ljudem v resnici dogaja. Vaše praktične izkušnje so pomemben del vašega znanja in je primerno, morda celo nujno, da ga v diplomskem delu, ne glede na to, kašne vrste diploma ali raziskava je, uporabite.

Če boste delali kvalitativno raziskavo, kjer ni toliko pomembno, da so podatki standardizirani, je to pač eno od gradiv, ki ga lahko kodirate, analizirate na način kvalitativne analize. Vaši dnevniki so lahko tudi primarni vir analize. Zastavite temo, postavite raziskovalna vprašanja, nastavite mrežo senzitivirajočih pojmov in potem po njej analizirate svoje dnevniške zapiske. In to je to. Lahko pa nastavite raziskavo, ki temelji na analizi intervjujev, ki jih boste posebej za diplomo naredili. V tem primeru, so lahko vaši dnevniki, pa tudi zgolj spomini, utrinki, dodatno, primerjalno gradivo, ki tudi nekaj pove o temi, ki jo boste obdelali.

Tudi v teoretičnih in kvantitativno zastavljenih naloga, pri katerih je sicer manj prostora za uvoz svojih izkušenj, je nujna možnost za povezovanje v sklepnih poglavjih, predvsem v razpravi (o konceptih, o rezultatih). Med drugim morate ugotoviti, kako se raziskovana tema in ugotovitve raziskave povezujejo s stvarnostjo socialnega dela. Eden od virov poznavanja te stvarnosti je, seveda, vaša izkušnja, vaša praksa. Če je ne boste uporabili, bo diplomska naloga bistveno bolj brez veze. :)

***

 Pri tem boste citirali svojo izkušnjo, med vire lahko uvrstite tudi svoj dnevnik prakse, lahko pa poročate o dogodkih, ki ste jim bili priča ali pa navedete svoja razmišljanja, ki vam jih je sprožilo vaše delo. 

Martina (iz knjižnice) je rekla, da bo večji del vaše diplomske nekaj, kar boste prevzeli od drugih avtorjev. Preganjanje plagiariatorstva je potrebno, a po drugi strani nesmiselno, saj kultura temelji na plagiatu. Še več, jezik temelji na ponavljanju besed, ki jih je izreklo že milijarde ljudi. Jezik, kultura in znanost je v veliki meri ponavljanje (tudi ko tole pišem, ponavljam, kar so večkrat rekli že drugi). Tisto, kar je izvirno je naša sinteza – kako stvari, ki smo jih pobrali od drugih skupaj povežemo in iz njih naredimo novo celoto. Pa tudi v tem je zelo malo prostora za originalnost. Mogoče 1 %.

Dejanja so, nasprotno, vedno izvirna, enkratna. Tudi če je dejanje besedno, je enkratno, je rezultat povsem enkratne situacije, določenega odnosa, konkretnega filinga, ki ga imamo v neki situaciji, ob nekem dejanju, konkretnega učinka, ki ga ima in vrednosti za nas in za druge.

Če nekomu rečemo: »Rad te imam!«, je to totalni plagiat. Kolikokrat smo to že rekli in kolikokrat še bomo. Kolikokrat so to v človeški zgodovini ljudje rekli en drugemu!! (pa pri tem ne citiramo Shakespearjevo Julijo ne Romea). In vendar, ko to zares izrečemo, imamo totalen občutek avtentičnosti, enkratnosti. Da nam jo strast tistega trenutka. Fluid, ki steče med dvema človekoma, čustva, ki jih prvič prav na ta način občutimo, odziv, ki ga dobimo, objem v katerem začutimo sebe in drugega kot vladarja vesolja. Taka je tudi enkratnost socialnega dela – etična, estetska in učinkovita.
Zato je tudi pomembna uporabnost diplomskega DELA, kot dejanja, besede bodo ostale na papirju, dejanja pa bodo potovala v vesolju :) – z njimi se vpišemo v stvarnost.


[1] Parafraza naslova knjige, ki smo jo izdali ob 50. obletnici šole. Zaviršek, Darja, Flaker, Vito, Rapoša Tajnšek, Pavla. Z diplomo mi je bilo lažje delat: znanstveni zbornik ob 50-letnici izobraževanja za socialno delo v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2005.

Ni komentarjev:

Objavite komentar